|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Nahajate se:
Forum > [Nosečnost] > Spontani splav > še vedno zakaj
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   še vedno zakaj
17.5.2005 20:28:44   
willma
Čeprav sprejmam ta dogodek kot nekaj kar je pač "moralo" biti.....saj z možem dojemava oz. sprejemava dogotke, kot neke vrste usodo.....vendar se ne morem rešiti vprašanja......zakaj?
Saj vem zakaj.....samo mene muči tisti globlji zakaj....zakaj ni moglo biti vse ok?
Ne morem se otresti možnosti, da sem jaz kaj kje narobe naredila, pojedla, popila,....
Seveda je še vse svaže in po moje je tudi normalno, da se sprašujem tega in podobnega, vendar mislim, da bo ta globlji zakaj za večno obtičal v meni.
S solzami brišem sledi in pričakovanja tega izgubljenega otroka. Tolažbo skušam iskati od sinu, pa me spominja na to, kaj sem izgubila, skušam iskati tolažbo ob možu, pa se pučutim kot žena, ki ji je spodeltelo.
Mož, starši, zdravniki, oklica, vsi me podpirajo, tolažijo in mi ne dovolijo, iskati razloge v sebi, toda srce vse presliši, srce žaluje in išče razloge tam kjer jih ni.


willma
Neposredna povezava do sporočila: 1
   še vedno zakaj
17.5.2005 20:39:06   
frutka_
Hej, Willmica pozdravljena!

Punce so mi danes povedale za žalostno novico.

V bistvu ti ne znam pomagati, pa vendar bi ti želela povedati, da je potreben čas, ki ti bo pomagal zaceliti rano. Čas, ki ti bo pomagal doumeti in razumeti.Čas, ki bo naredil še eno pikico....gotovo pa nisi nič kriva.

In mali Žani in možek naj ti bosta uteha in mirni pristan kamor se umakni pred slabimi dvemi in ju s sončkom razveseljuj ko so sončni dnevi...


...gotovo bo bolje...:rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   še vedno zakaj
17.5.2005 20:52:01   
Jančika_
Willma, sploh nisem vedela..... nimam besed, ki bi te lahko potolažile.

Vsaka od nas je to občutila drugače, vsaki je pomagalo kaj drugega..... Želim ti, da bi kmalu našla svojo tolažbo.

V mislih sem s tabo.:rozica::rozica::rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   [Brisano sporočilo]
17.5.2005 20:58:16   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu willma)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   še vedno zakaj
18.5.2005 19:51:40   
ElaM
Willma,
sama se se po skoraj 6 mesecih sprasujem podobno. So vprasanja brez odgovorov. Treba je gledati naprej, ceprav je tezko, vendar nikakor ne krivi sebe. Verjeti je potrebno, da narava ve kaj dela. Ceprav boli,..
Drzi se.

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   še vedno zakaj
18.5.2005 20:01:24   
Teni_
Jaz tudi nisem nič vedela. Mi je full žal in upam, da boš čimprej boljše.

lP,
Mojca:nosecka:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   še vedno zakaj
18.5.2005 22:02:19   
Anonimen
Willma, vem, da je vse skupaj zelo zelo težko za vaju oba. Če čutiš, da se moraš vprašat, zakaj je prišlo do tega, se to vprašaj, pusti času čas, da se rane zacelijo in verjemi, slej ko prej se tudi bodo. Če ti je za jokat, joči. Nikar se ne trudi biti "močna", s tem si ne boš ravno dosti pomagala.

Vendar moraš vedeti, da nisi kriva ti, ni kriv Samuelion, kriva je genetska napaka pri otroku.

Hudo mi je za vaju oba. Če rabiš pomoč, mi reči, pa četudi samo zato, da ti skočim v trgovino, ko boš sama doma. Zdaj se le pozdravi, v jeseni pa hopa cupa veselo na novo delo!

(odgovor članu willma)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   še vedno zakaj
18.5.2005 22:21:32   
Mojca P.
Tudi jaz sem sele zdaj prebrala:(...dekleta so ti ze napisale veliko vzpodbudnih besed:angel:...zato le ...drzi se, ne isci razlogov v sebi in poskusi najti tolazbo v sincku in mozu.

:rozica::angel::rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   še vedno zakaj
18.5.2005 22:36:58   
nejcko
Sem ravnokar na ircu zasledila.

Res mi je hudo, kar vem, kako ste se vsi veselili. Ne obtožuj se, ne išči krivca, ne sprašuj, zakaj. Izjoči bolečino, ozri se v zvezde - tam ena žari le za vas - in v skrivnostnosti usode in življenja poišči novo moč, novo upanje, novo srečo ...

:rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   še vedno zakaj
19.5.2005 9:17:52   
TANTRA
Tudi sama sem po bridki izkušnji s polno zakaj, zakajev.... Izguba, praznina, ....Čas celi rane in verjemi, da bo bolje. Pozabiš nikoli in tudi v sebi mora žalost izživeti, da lahko ponovno brez strahu misliš na :duda:.
Težko je sprejeti, da se to zgodi, kljub vsej previdnosti. Toda kot pravijo, je moralo biti tako! To je edina tolažba, da se ne mrcvarim :rozica:
Saj bo bolje, boš videla. Prihaja poletje, topli dnevi, veliko boš lahko v naravi in jeseni boš spet pripravljena na novo srečo. :rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   še vedno zakaj
19.5.2005 13:15:23   
SOONka
wilma pocutila sem se natanko tako, kot ti.
Vse se tako pocutimo, ko se to zgodi, a scasoma mine.. Nikoli ne pozabis, da si enega:duda: izgubila, a bos videla, da bos kmalu na to gledala drugace...

Najpomembnejse pa je, da ves, da nisi ti kriva, da se je to zgodilo. Jaz npr. ne pijem, ne kadim, prehranjujem se zdravo, ...itd. pa se mi je to zgodilo. Nekatere pa kadijo, pijejo, zurajo, jejo ne zdravo hrano itd. pa rodijo zdravea otroka.
Zivljenje pac ni pravicno. A verjemem, da ti bo kmalu spet uspelo biti :nosecka: in donositi lepega :duda:..

Bolje je, da se je to ugodilo, kot da bi se otrocicek rodil s kaksno napako..

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   še vedno zakaj
19.5.2005 14:06:41   
petra*
Willma, še nekaj besed od mene.
Res ni tolažbe,
upam pa si napisati,da te razumem.Po smrti moje hčerke sem sama iskala zakaj-e, se obtoževala, iskala možnega krivca...Vendar vse dotlej dokler nisem ozavestila izgube - dokler je nisem sprejela in dokler si nisem dopustila ( beri:izborila) žalovanja.
Verjemi, da bodo ti zakaji nekako čez čas "utihnili".
Veš, hudo preizkušnjo imaš, vendar vedi, da boš zmogla in še vedno boste imeli lepo življenje.Mogoče še lepše, mogoče še bolj bogato....vendar trenutno je čas,da jočeš, da si žalostna, da prisluhneš svojemu srcu.Bodo obdobja, ko boš vesela, bodo obdobja, ko boš žalostna, vendar z vsako premagano krizo boš tudi močnejša in bogatejša v sebi.Danes se ti moje besede lahko zdijo odveč, nerazumljive, neresnične...vendar pusti času čas.
In videla boš, da bo zasijal sonček tudi v tvoj srček in misel na otročka ne bo več tako boleča.
Čas ne zaceli rane. Nikoli ne boš pozabila - in prav je tako.Vendar naučila se boš živeti z izkušnjo v srcu.
Veš in v žalovanju je vse prav in vse normalno.Če boš zavistna do nosečih znank ... ni nič narobe s tabo.Če ne boš vedela kaj bi sama s sabo delala... ni nič narobe itd...

Mogoče ti bo v pomoč knjiga "Prazna zibka, strto srce"...( knjiga, ki je namenjena staršem, ki so izgubili otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu)

Želim ti veliko,veliko moči in poguma,
Petra*



(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   še vedno zakaj
20.5.2005 18:42:22   
kimi
Jaz se pa novega sončka naredila in to priporočam vsem ki so imele splav. Tako sem lažje prebolelo kar bi bilo težko preboleti

Žal mi je:rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   še vedno zakaj
20.5.2005 19:09:36   
petra*
Ja, lahko pa je to tudi past.. takojšnja zanositev.
Veliko pa je seveda odvisno od tega koliko je bil star plod, otročiček ...
Nekateri "bežijo" v novo nosečnosti in niso pripravljene: ne fizično, ne psihično.In čisto lahko se zgodi, da med novo nosečnostjo pride do depresije in patoloških nosečnosti ravno zaradi "neodžalovanega". Lahko se zgodi še huje ( če je bil otrok rojen in je potem takoj umrl),da v drugem otroku iščemo umrlega..

Kot sem napisala... vse je odvisno od vsake posameznice.Nekaterih splav ne prizadene zelo in jih ponovna nosečnost osreči, druge potrebujejo čas, da odžalujejo in se pripravijo na novo nosečnost.Kot pa sem že napisala odvisno je tudi od tega v katerem obdobju mamica izgubi otročka.
Tudi ginekologi se razlikujejo v mnenjih glede ponovne zanostive.

Vsem veliko,veliko moči, poguma in pravih odločitev,
Petra*

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   še vedno zakaj
21.5.2005 0:34:20   
willma
Punce, najprej hvala za tople misli.
Vendar stvar se je nekoliko zakomplicirala in morala sem na ponovno čiščenje.
Zaenkrat sem v stanju, ko si dopuščam žalovanje in si dajem čas, da sprejmem to izkušnjo.
Če ne bi zdravo razmišljala, bi se takoj odločila za ponovno nosečnost. Vendar, zdravniki so mi svetovali, naj si od tega odpočije moje telo, maternica in jaz sama.
Sebi pa sem obljubila, da bom poizkušala za novo nosečnost šele, ko bom dogodek sprejela oz. ko bom pripravljena se v polni radosti veseliti nove nosečnosti.

lp
willma

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   še vedno zakaj
21.5.2005 8:38:30   
buča
Draga willma!
Hudo mi je zate in tvojo pikico.Nikoli ne bomo zvedeli,zakaj tako male pikice pa kar morajo umreti.Tako nedolžne,majcne,nikomur še v napoto....
Pusti času čas...ki ne bo izbrisal brazgotine,ta te bo opozarjala,da bo odslej naprej tvoje življenje bogatejše,vse potem bolj ceniš-otroke,moža,sebe,druge ljudi...tudi veter v travi,ko šumi...a,kaj ko na začetku ne slišiš ničesar,ne vidiš ptic,ki pojejo-ker,ker jih preprosto nočeš slišati.
Ob moji bridki izgubi,sem postala bogatejša in bolj pozorna na stvari okrog mene..čeprav sem potrebovala čas,da sem prišla do tega spoznanja.Ampak,ali veš,česar pa še vedno ne vem?Kako to,da je bilo za to moje spoznanje potrebno,da sem izgubila mojega prvega otročka???????Zato se veselim vsakega dneva posebej,ki mi je naklonjen,dan,da ga preživim z mojo Piko,z mojimi domačimi in z mojimi prijatelji.
Saj bo willma,sama boš prišla do tega in kot je že rekla petra*,zakaji čez čas potihnejo....:rozica:

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   še vedno zakaj
21.5.2005 20:46:55   
anajmad
Jst se še sedaj po 9. mescih sprašujem zakaj.Vse je v redu potekalo,potem pa šok v 23. tednu v bolnišnico in čez en teden rodila fantka,ki sem si ga tako želela.Še zmeraj si očitam da sem kaj narobe naredila,ne vem.Zmeraj jokam,ko stojim ob njegovem preranem grobku,še zmeraj ga čutim,ko sem poljubljala in grela,ko sem šla po njega v LJ.Sami očitki.Želim si drugega otročka.Ampak po pravici povedano ,bom zelo razočarana,če ne bo fantek.Zmeraj sem si želela tri fante.Že pri ta prvi sem bila rahlo razočarana.Res pa je,da sem sedaj po 9.mescih v eni taki depri,da ne vidim izhoda.Moji doma so v strahu,da bi si kej naredila.Sej si ne bom,imam Pio,ampak punce to je ena taka težka pot.Sploh,ko čutiš otroka,ko ga slišiš,ko ga rodiš in ga ne smeš stisniti k sebi.To je za umret.Drži se Willma,vsi moramo to skozi dati,eni pač tako,drugi pač slabše.
en lp :morje:D.

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   [Brisano sporočilo]
21.5.2005 20:56:42   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu willma)
  Neposredna povezava do sporočila: 18
   [Brisano sporočilo]
31.5.2005 13:31:31   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu willma)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   še vedno zakaj
31.5.2005 18:42:33   
Pupica
Ojej, nisem vedela...žalostno:((

Ne vem kaj naj ti rečem, kot le to, da čas zaceli rane:rozica:
Imaš srečo da imaš razumevajočo okolico, ki ti bo tudi pomagala preroditi to tvojo žalost.
En kup:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:za te!
in naj:angel:čuvajo tvojega :duda:!

LP

pupica:(

(odgovor članu willma)
Neposredna povezava do sporočila: 20
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Najbolj brane vsebine v rubrikiNajbolj brane vsebine v rubriki
10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
Tako je videti porodnica po 36 urah rojevanja
Ko popusti adrenalin, ki ga je bilo telo polno ob rojevanju, postane telo težko, utrujenost gromozanska, v rokah pa drži...
links
VSE V RUBRIKI
NASLOVNA STRAN RUBIRKE
FORUMI


Najbolj brane vsebine v rubriki Zadnje s foruma
links
NOVE TEME
PRILJUBLJENE TEME
VSI FORUMI


Anketa

Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?

 
 
back to top

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Rubrike

Orodja in aplikacije

Koledarji in e-novice

Projekti in akcije

Splošno