|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Študentka - samohranilka!
12.9.2006 14:06:49   
Anonimen
Pozdravljeni!

Obračam se na vas v upanju, da mi boste lahko pomagale, svetovale,... Situacija je sledeča:
- sem noseča in v kratkem pričakujem otroka;
- z očetom otroka imava podpisano očetovstvo;
- to leto sem v šoli pavzirala, z 1.10. pa sem naprej redno vpisana v šolo;
- dobivam socialno pomoč;dobila sem tudi paket od države;
- prijavljena sem v lastnem gospodinjstvu;

Zanima pa me kaj vse mi pripada, kot mamici študentki - samohranilki? Kdaj/kje se ureja vse za samohranilko? Kako je z preživnino, če je oče otroka brez dohodkov oz. je študent?

Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovore!
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Študentka - samohranilka!
12.9.2006 14:26:48   
Anonimen
Pripada ti 40.000 SIT kot vsaki mamici ki ni zaposlena, otroški dodatek, in štipendija zate(pozanimaj se na zavodu za zaposlovanje). Mislim pa da če bi bila vidva s fantom prijavljena skupaj (nisem zihr), da je tudi on upravičen do štipendije.
Preglej malo strani študentske organizacije, kjer je podrobno opisano kakšne pravice imajo študentje-starši.

Veliko veselja z user posted image !

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Študentka - samohranilka!
12.9.2006 22:38:55   
bobek05
PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN
user posted image PREŽIVNINSKA OBVEZNOST: Da bi kot študent - starš lahko na centru za socialno delo zaprosil za republiške denarne pomoči, ki so naštete v nadaljevanju, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redo šola, ga morajo starši preživljati do 26.leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države. Novi zakon je stopil v veljavo 1.maja 2004. Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju - če ste glede zneska preživnine sporazumni. Če pa nastane glede zneska spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. Glede preživnine za svojega otroka pa se pri notarju ne boš mogel dogovoriti (ker tvoj otrok še nima 18 let), zato moraš za določitev preživnine svojega otroka vložiti (enako kakor zase) tožbo za določitev preživnine pri pristojnem sodišču.
Ko dobiš na sodišču potrdilo, da je postopek sprožen, odneseš to potrdilo na center za socialno delo, kjer to potrdilo upoštevajo kot dokaz, da preživnine še ne prejemaš in zato je tvoja pomoč toliko višja. Ko je preživnina enkrat določena, se ti le-ta upošteva kot dohodek in tako je znesek državne pomoči enak maksimalnemu znesku, zmanjšanemu za dohodke (kamor spada tudi preživnina).

user posted image   DODATNO ŠTUDIJSKO LETO :  Vsaki mamici študentki pripada dodatno študijsko leto za vsakega živorojenega otroka v času študija. To nam zagotavlja 70. člen Zakona o visokem šolstvu. V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.
user posted image   REPUBLIŠKA ŠTIPENDIJA: Politika dodeljevanja republiških štipendij študentskim družinam je opredeljena predvsem v 12. in 42. členu Pravilnika o štipendiranju, ki pravita, da se »v primeru zakonske zveze kandidata ali v primeru, ko ima kandidat otroka…dohodek staršev ne upošteva« in pa, da »štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva;…«. Poleg tega je še možnost, da študent-starš svojo vlogo za pridobitev republiške štipendije vloži tudi med letom (30 dni od otrokovega rojstva), saj z rojstvom otroka večina kandidatk/ov staršev izpolnjuje materialni pogoj za pridobitev štipendije.
user posted image   POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENCA:  Denarna vrednost pomoči za novorojenca znaša v letu 2005 57.190, 00 sit, toda paketov še niso spremenili, zato so v primeru, da se odločijo za paket, upravičeni tudi do izplačila razlike v denarju. Višina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.  Pravico uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču (oziroma, če ga mati v RS nima, uveljavlja pravico oče). Za pridobitev opreme potrebujejo potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebne izkaznice oziroma potnega lista, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Vlogo za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka morajo vložiti v času od 60 dni pred porodom in 90 dni po njem.
user posted image   STARŠEVSKI DODATEK: Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače in je državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To je nekakšno nadomestilo porodniške za vse nezaposlene matere, torej tudi študentke. Trenutno znaša starševski dodatek 40.030,00 sit mesečno in traja 365 dni. Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.
user posted image   OTROŠKI DODATEK: Otroški dodatek pripada otroku,če ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji (v določenih primerih tudi, če tega nima) in je slovenski državljan oziroma če ni slovenski državljan ob pogoju vzajemnosti in če dohodek družine na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače iz koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka. Za otroški dodatek zaprosite na Centru za socialno delo v občini otrokovega stalnega bivališča z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga dobite v vsaki papirnici. Z vlogo zahtevka ne odlašajte- če ga vložite, preden otrok dopolni tri mesece, vam pripada dodatek od otrokovega rojstva, če kasneje, pa od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bil zahtevek vložen. V skladu s 66. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko uveljavljate pravico do povišanega otroškega dodatka, v kolikor otrok ni v vrtcu. Znesek otroškega dodatka se poveča za 20%. Omenjeno pravico uveljavljate na pristojnem Centru za socialno delo, s podano izjavo, da vaš otrok ni v vrtcu. Pravico do povišanega otroškega dodatka lahko uveljavljate tudi, kadar otrok živi v enostarševski družini. Če otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 10%. Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavlja otrok sam, če je starejši od 18 let, in ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, ampak v lastnem gospodinjstvu. Pozorni bodite na datum poteka pravice (novo vlogo je treba vložit preden stare poteče). Zneski se gibljejo med približno 3.000,00 in 21.000,00 sit.
user posted image   DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO: Ta dodatek jim pripada v primeru, da je  otrok hudo bolan ali telesno prizadet ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih imaš z nego in oskrbo otroka. Obrniti se morajo na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka, s seboj morajo imeti tudi mnenje izvedenske komisije o bolezni oz. motnji v telesnem in duševnem razvoju, ki ga dobijo na Zavodu za zdravstveno varstvo. Mesečna višina  dodatka za nego otroka znaša 18.000,00. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalne otroke , ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 36.000,00 sit.
user posted image    DENARNA SOCIALNA POMOČ:  Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij. Ker so študente v času študija dolžni preživljati starši, velja to žal tudi za študentske družine. V praksi to pomeni, da si morajo študenti starši urediti preživnino od svojih staršev, za kar je (spet) pristojen center za socialno delo v občini stalnega prebivališča. Pomembno je vedeti, da se višina preživnine določi glede na potrebe samih študentov staršev, ne pa tudi njihovih otrok. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon. Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:

  • prva odrasla oseba v družini 1
  • vsak naslednji družinski član 0,7
  • otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola 0,3
    Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo : dediščine, darila, dohodki, preživnine in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pojdi na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča in prosi za obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči. Tega doma izpolni, priloži vsa potrebna dokazila in odnesi na center za socialno delo do 20. v mesecu. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.
    user posted image VRTEC: Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) ter 4. in 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 26/01) so »… Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni.«
    V papirnici kupiš obrazec, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.

    user posted image BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU: Kot študent/ka z otrokom imaš določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu (ŠD):

  • pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva materialni položaj staršev prosilca/ke
  • pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk
  • ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD (10. avgust) lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku)
  • študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno
  • v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).

    user posted image   BONI ZA PREHRANO: Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa 5 dodatnih bonov na mesec, če pa ima družina dva otroka, je upravičena do 10 dodatnih bonov (tisti, ki se prijavijo na razpis Solidarnostnega sklada za Pomoč v obliki plačila stroškov prehrane za celotno študijsko leto, morajo vzeti vse študentske bone naenkrat, za celi mesec vnaprej).
    user posted image   LETO POKOJNINSKE DOBE: Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:

  • ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi
  • ima stalno prebivališče v Sloveniji
  • je otrok slovenski državljan Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).
    Kako do te pravice?
    Prošnjo za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe , ki ga dobite na Zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovo EMŠO ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na Zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.

    user posted image SOCIALNOVARSTVENE STORITVE: Če imajo kakršnekoli težave, ki bi jih lahko uvrstil v socialno problematiko, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo po prvo socialno pomoč, katere namen je predvsem izluščiti problem in jih usmeriti na pristojne službe- lahko tudi izven Centra za socialno delo. Če imajo znotraj družine kakršnekoli probleme v medosebnih odnosih, pri vzgoji otrok,…se lahko obrnejo na Center za socialno delo po pomoč družini na dom, ki obsega strokovno svetovanje, pomoč pri urejanju odnosov med člani ter pri skrbi za otroke. Na Center za socialno delo se lahko obrnejo tudi po pomoč pri hišnih in drugih opravilih, če so ob rojstvu otroka mamice prepuščene same sebi in tega ne zmorejo (socialni servis).
    user posted image   Opozarjamo vas na SOLIDARNOSTNI SKLAD ŠOUM, fundacijo, ki podeljuje različne finančne pomoči. Ena teh (neposredna socialna pomoč)je namenjena tudi študentskim družinam. Za vse informacije jih lahko pokličete v času uradnih ur: v ponedeljek med 09.00-13.00 uro, v sredo med 11.00-14.00 uro ter v petek med 12.00-15.00 uro na telefonsko številko 02/234-2142. Za vsa vprašanja in informacije jim lahko pišete na: solidarnostni.sklad@soum.si Več informacij lahko poiščete na njihovi spletni strani www.solidarnostnisklad.si 
    user posted image   Ne pozabite na Zavod PIP, kjer vam bodo pomagali pri vaših vprašanjih pravne ali drugačne narave in ki ga lahko obiščete osebno (poleg trgovine Noč in Dan) na Gosposvetski cesti 82, 2000 Maribor. Predlagamo vam, da prej pokličete na telefonsko številko 02/234-21-46, jim poveste zakaj potrebujete njihovo pomoč in oni vas bodo naročili za točen termin.

    _____________________________

    Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

    (odgovor članu Anonimen)
  • Neposredna povezava do sporočila: 3
       RE: Študentka - samohranilka!
    15.9.2006 10:48:59   
    Anonimen
    Imam eno vprašanje in upam, da mi boste znale pomagati. Sem še  redna študentka in bom drugo leto absolventka. S fantom si zelo želiva otroka. Vendar še ne delava na tem, zanima me samo informativno, da vem pri čem sem. Zanima me kako je s tem, ker prejemam pokojnino po mamici in se ne smem poročiti, če želim še naprej prejemati pokojnino.  Ali so kakšni problemi potem v tem primeru. Mislim s prijavo otroka. Živim z očetom v hiši.  Kaj bi se najbolj splačalo narediti, kako se prijaviti. Ima katera kakšno izkušnjo s tem. Hvala za nasvete.
    LP

    (odgovor članu Anonimen)
      Neposredna povezava do sporočila: 4
       RE: Študentka - samohranilka!
    15.9.2006 13:51:03   
    elizabeta p
    Jaz dobivam pokojnino po očetu, mava otročka, poročit se pa ne smeva, če ne ostaneš brez.

    (odgovor članu Anonimen)
    Neposredna povezava do sporočila: 5
       RE: Študentka - samohranilka!
    22.9.2006 2:37:32   
    Anonimen
    IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
    Zanima me kako je s tem, ker prejemam pokojnino po mamici in se ne smem poročiti, če želim še naprej prejemati pokojnino.

    To drži. Kajti če se poročiš, potem je po zakonu zate (tudi finančno) dolžan skrbeti mož. Teoretično velja enako tudi za izvenzakonsko skupnost, ampak tega nihče ne preverja. user posted image

    Ali so kakšni problemi potem v tem primeru.

    Kakšno prijavo? Če misliš na stalno bivališče, potem to nima nobene zveze s tvojo pokojnino. Pa otrokov priimek tudi ne. Pa priznanje očetovstva tudi ne. Pa višina in prejemanje preživnine zanj tudi ne. Pa otroški dodatek in DSP tudi ne. Pa vrtec tudi ne. user posted image  
    Kaj bi se najbolj splačalo narediti, kako se prijaviti.

    Če se želiš poročiti, potem izgubiš pokojnino. Če ima tvoj partner dohodke, potem se upoštevajo pri vsem, ker sta obravnavana kakor par oz. ste obravnavani kasneje kot celota, kot družina. Od tega, koliko zasluži tvoj partner, je odvisno, ali boš ti dobila DSP zase in za otroka na CSD, višina otroškega dodatka, višina plačila vrtca in podobno. Kalkulacija je pravzaprav preprosta. Če gledaš pa samo na finance, je pa najbolje, da vidva ostaneta samo izvenzakonska partnerja (vendar ne prijavita skupnosti in ne imejta istega stalnega bivališča). On je v tem primeru uradno samski in ima svojo plačo, od katere samo plačuje preživnino, katero imata potem tako ali tako skupno, saj je vse samo navidezno. Ti prejemaš najprej starševski dodatek, potem DSP (razliko od štipendije, če jo kaj ostane), ves čas DSP in otroški dodatek za otroka (tega še povišanega, ker si enostarševska družina, potem pa se še zviša, če otroka ne daš v vrtec). Pa še kakšno študentsko ugodnost, verjetno.

    (odgovor članu Anonimen)
      Neposredna povezava do sporočila: 6
    Stran:   [1]
    Stran: [1]
    Pojdi na:





    Ovulacija in plodni dnevi
    Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
    Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
    Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
    To so najbolj redka otroška imena
    Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
    Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
    Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
    Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
    Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




    Risanke.
    пеперутка16

    So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?