miši
|
sem kar kopirala z avgustovk...
Saj ne vem, kje naj začnem, v splošnem lahko rečem, da je bil moj porod ekspresen, zelo nenapovedan in nepozaben.
Jah, kaj sem počela v soboto ste videle, vse je bilo normalno, mala živahna, bilo je res veliko aktivnosti, otečene noge, vendar sem zmogla še toliko, da sva šla s fantom pogledat ognjemet na Bled (bil je čudovit), mala je res močno brcala. Ravno, ko sva se odpravljala spat, me je močno lulat, vstanem in kar naenkrat mi uide, sem pomislila "mater a tut zadržat ne morem več" in grem na wc in je kar teklo in teklo, brezbarvna voda in brez vonja. Začelo me je šraufat, grem in opravim in še kar teče in teče in me zvija in sva rekla, jah nič, pejmo pogledat kaj dogaja. Pridem v bolnico, me dajo na ctg, ja, popadki so, zvija me kot da moram na taveliko (pričakovala sem hujše bolečine), bila sem odprta 2 cm, potem naslednjo uro 4 cm in 5 cm, no okrog 4h pa celih 8 cm. Pobrila me je babica (ravno ta teden sem imela v planu depilacije vseh sort), klistir si privoščite, ni nič posebnega!
Popadke sem odlično predihala, res pomaga, vmes sem se tako skoncentrirala, da sem sprostila res vse mišice na sebi, tudi obrazne (to sem se naučila na aerobiki) in dihala sproščeno. Res dihajte tako kot vam pove babica, potrudite se, se splača. Do tahudih popadkov sem ležala na boku, dihala in stiskala roko mojega dragega, vmes sem se mu tudi posmejala (ker je bil bolj moker od mene), švicala pa sem noro. Ko je prišel čas za pritiskanje so mi dvignili noge oz. sem jih sama držala (naslednji dan muskelfiber) in pritiskala z dihanjem (zrak zadržite čim dlje), zaprla sem oči, videla temo in ko sem v tretjo mislila, da me bo razneslo spodaj, je mala dobesedno priletela ven. Tisto sekundo so bolečine izginile in toplo štručko so mi dali na trebuh, takoj je zajokala in seveda polno adrenalina, sreče in neverjetnih občutkov.
Bila sem šivana, šivi me skoraj ne bolijo več, treba jih je tuširati čimvečkrat, z mrzlo vodo, se splača potrudit, imam tudi malo hematoma (razlita kri, kot modrica), to nič ne boli.
Mlekeca imamo, bradavice so kar bolele, danes je že boljše, res se je treba trudit in dojit, da novorojenček pridobi na teži. Naša kar dobro spi, pojeva okrog 8 obrokov na dan, je pa bila tudi po 5 ur skupaj budna, ko se je pokakala je bilo olajšanje.
Življenje se res postavi na glavo z otročkom, moja Ajda je zdaj prva, vse ostalo bo počakalo. Doma mi veliko pomagajo, očka je krasen, zelo rad jo previja.
Kar pogumno punce, porod je nekaj zelo lepega in naravnega (vsaj jaz lahko tako rečem), ne ustrašite se bolečine, pridne bodite in poslušajte osebje zraven.
pozdravčke in poljubčke za vse!!
miši
|
Natisni
