ronja
|
skrivnost, lej, saj tvoj lubi se je hotel pogovorit s tabo, sicer te ne bi spraševal, kaj je narobe. Zakaj se zdaj noče več, ne vem, mogoče je bil užaljen, ker se ti nisi hotela takrat pogovorit, vprašaj ga. Sicer pa ti povem eno drugo skrivnost: se mi zdi, da se ful bojiš, da bi se skregala, da bi si povedala kaj, česar si po tvoje ne bi smela... Ampak to je DOBRO! Prav je, da si povesta, kaj čutita, kaj si želita, tudi ko vaju drugi prizadane (v bistvu takrat sploh). Ni narobe, če se skregaš, sploh fino, če znaš to kolikortoliko kulturno spreljat. Ampak čustva morajo ven, sicer bojo ravno tako prišla, ampak nekontrolirano v najmanj primernem trenutku, pač enkrat, ko bo počilo. Ni vedno prava pot samo bit razumevajoč in skrivat čustva, sploh ker drugi čuti, da je nekaj narobe - in s tem, ko ne poveš, kaj te mori, ga odrivaš stran in on to čuti in je zato jezen. Ne boj se, kako bo reagiral na to, kar čutiš. To tako ali tako mora zvedet. bolj bo jezen, če mu ne boš povedala, kaj čutiš - vsaj če te ima res rad, to je 100%! Najdi si pa res čimveč svojih zaposlitev, da ga ne boš samo čakala, lažje je čakat, ko imaš možgane zaposlene - verjemi. Tudi jaz lubija vedno pogrešam, če ga ni, ampak zdaj, ko imava , ga lahko res ornk začnem pogrešat šele zvečer, ko ona zaspi, ker mi prej enostavno ne da časa za to. Je pa res razlika, ali je deloholik ali pa je trenutno pač tako obdobje - se mi zdi, da pri vsakem pride čas, ko imaš pač druge stvari na glavi: ne vem, recimo končuješ diplomo, pišeš članek, maš en kup naročil,... kar ima vse nek "dead line" takrat pač odnos malo trpi in razumevajoč partner to razume, razumevajoč drugi partner pa razume, da je prvemu hudo in se ne jezi, če mu ta pove, da ga pogreša. To je nekak optimum . POtem je obdobja konec in oba skupaj praznujeta in se veselita, kar je nekdo dosegel. Ker dejstvo je, da nimamo neomejeno energije - in kadar je delo zahteva ogroooomno, je malo zmanjka za družino - nič ni narobe, če se to sem pa tja zgodi, zdaj enemu, zdaj drugemu - pač takrat drugi bolj stisne (fajn je, če nimata oba tega sinhrono, potem zna bit kriza, če imata otroke - pridejo pa kake babice na svoj račun ). Zato je lahko rečt, da bi si moral vzet malo časa in energije zate, vendar je lahko res zmatran ko pes in enostavno ne more izklopit vsega, kar se dogaja čez dan in preklopit na drug kanal - saj nismo roboti... Kadar je tvoj partner v časovni stiski, mu pač pomagaš po svojih močeh, namesto da se sama sebi smiliš, ko razmišljaš, kako ga pogrešaš, narediš kako stvar namesto njega: mu zložiš srajce, narediš malico, zjutraj skuhaš kavico, medtem, ko se tušira, če dela zvečer doma, mu jo narediš zvečer, spečeš kake kekse za zraven, da lažje razmišlja,... Da mu je lažje. Potem si tudi bolj vesel zanj, ker si ves čas nekak v stiku z njim, oba sta se trudila za uspeh... Tako da zaradi enega takega obdobja, če veš razlog, se jaz ne bi sekirala - če bi bil pa to način življenja, je pa drugo. Ker živet tako, da tvoj lubi ves crknjen prihaja vsak dan pozno zvečer domov, je pa nekaj drugega kot privolit v hobi
|