anika87
|
Joj Kati, hudo, ne... no, pa ste preživeli, tako bomo tudi mi, če ga bom res v najslabšem primeru morala pustit samega...
Kar se tiče atija, on bo ful težko dobil fraj, drugač pa ga tudi v "hudih" situacijah on ne more pomirit...
Ja, vem da je normalno, da je tako navezan name, samo napisala sem to še posebej zaradi tega, ker, saj vem, da so vsi, samo eni so še malo bolj navezani na mamice, katerih so očki malo manj zraven... Če je hudo, tudi ati ne pomaga pri nas...
Da ni redka situacija tudi verjamem. Saj ne, da sem mislila, da mi ne bomo zboleli, ampak močno sem upala na vsaj kaka 2 tedna zdravega uvajanja...
Pelin - a obstajajo kakšna pravila, ki mi še niso znana..., da ti delodajalec "mora" dat za uvajanje dopust? Malo me obsojaš - jaz vsekakor želim biti bolj z otrokom, kot v službi, ampak plavega pa ne morem vžgati, ne...
Saj še nisem vprašala za dopust, ker sem se prvo obrnila na vas za kak nasvet, ne vem, če mi pripada še kak dan bolniške za to... če mi ne, bi seveda prosila za dopust, ampak če mi ga šefica ne bo dala in se bom potem le nakako dokopala kakšnega dne bolniške, bi me znala prit obiskat kontrola, katero imamo zdaj na novo pri nas (letos so enega zaposlili in skoraj vsak drug jo dobi).
Službe pa tudi ne morem pustit kar tako, če zaradi uvajanja ne bom dobila dopusta... Seveda, če bi si lahko to privoščila, zakaj pa ne, ampak službe ne ležijo na cesti...
Sem pa tudi jaz včasih mislila, da bojo v službi težko brez mene in sem se sekirala, samo zdaj se že en čas več ne, izkoristim kar se le da, nimam slabe vesti, ko grem na bolniško za otroka... Otrok mi je na prvem mestu!
_____________________________
Mamina sreča in očkov ponos, prijokal na svet sem brez zobkov in bos. Nejc moje je ime, naj zdaj vsakdo to ve! (24.06.09 ob 8.23)
Iz pleničk se nam smehlja nekaj čisto majhnega. Štorklja je razprla svoja krila in naju še s hčerko obdarila.
Zala,
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mislim, da si moraš razčistiti v glavi kje si bolj nepogrešljiva...Če v službi nimajo razumevanja za situacijo, bi jaz dobro razmislila o tem, če bi lahko delala v takšni organizaciji. Ja, saj vem, današnja težka situacija in tako naprej....sama sem bila velikokrat v podobni in sem šele čez čas spoznala, da mojega odrekanja ni nihče preveč cenil oz. jaz nisem bila v službi nič bolj cenjena od tiste, ki je bila vsak mesec na bolniški.. 
Drugače pa je pri uvajanju bistvo v tem, da je otrokova ločitev od starša čim lažja. Prav zato se mi zdi da bi bil očka boljša varianta, ker bi se otrok lažje ločil od njega kot od tebe..... 
Ne, draga Anika 87 še zdaleč nimam tako idealno življenje, kot se tebi zdi...Pa saj vem, da se norčuješ, oziroma si jezna...vem namreč da ni luštno poslušat kritike, pa še diplomacija ni moja močna stran. Sem direktna, ostra in marsikdaj na videz pasja, vendar ne nalašč. Mogoče imam poklicno hibo, ker vsako leto že več kot deset let vedno znova gledam te revčke pri uvajanju. Vsak gre nekoliko težje v vrtec, prav zaradi ločitve od staršev...tu skoraj ni izjem in razlik med otroki...vendar pa so velike razlike pri uvajanju pri njihovih starših. Pri nekaterih imaš res občutek da se močno trudijo, da bi skupaj z nami speljali uvajanje čim bolj prijazno otroku, pri drugih pa žal tega občutka nimaš. Ne, nimam občutka , da sodiš v drugo skupino, saj si videti skrbna, če ne nebi o svoji dilemi pisala še tu gor...zdi se mi le, da ne znaš preceniti kaj ima v tvojem življenju prednost...Otrok ali služba.Še večkrat se boš znašla pred podobno dilemo v kakšnih drugih situacijah in se boš morala za nekaj odločiti...Vedno bo nekdo na izgubi...Vprašanje je le to, če je prav, da je v tem primeru otrok... 
da ne bo iz njega postal še en pravi vrteček
... 
...
