Gina
|
Ne, ni bulšit. Tako strašansko ranjen otrok ne more iz danes na jutri postat kar na lepem normalno vključen v družbo, ker ima prehude travme in vzorce in nespoštovanje do sebe. Preveč vsega sem videla. MIslim predstavo o tem, kaj pomeni vedenjsko problematičen mulc imam realno. NI popačena. Ne gre v teh primerih za nekoga, ki je samo mal predrzen. Al pa malo preveč junaški. NIma to veze s tem sploh. IN nisem mislila čisto nobenih strokovnih služb, ki ga na papirju kontrolirajo. Mislila sem strokovne službe, ki mu v resnici lahko pomagajo. LJudi, ki ga spodbujejo v dobrem, ki mu vlivajo samozavest in neke vrednote, ki so mal drugačne od kraje in prestopništva v kakršnemkoli smislu in mu jih tudi omogočajo. Res so take službe redke, ampak obstajajo. Samo en normalen povprečen človek se s tako resnimi težavami zelo težko spopade. Še celo z drugačnimi ranjenimi dušami, ki so vase zaprte je obupno težko, pa če jih še tako ljubiš, kaj šele, če ti vmes mal iz hiše kaj ukradejo, pa razbijejo pohištvo, al pa se stepejo s sosdom, ki ga imate za frenda, al pa uidejo z vašim avtom, pa jih par dni ni, ali pa ker ste pozni vržejo kamen v avto.... še svoje otroke ob takih dejanjih težko tisti hip brezpogojno ljubiš, čim gre pa za otroka, ki ni s tabo gor rastel, je pa to še toliko težje. Saj ne rečem, da kdo ni pripravljen vse to mirno skozi dat in delat zraven še dobro, seveda so ljudje, ki ob vsem tem znajo otroku še pomagat rasti, govorim samo to, da pri otrocih prestopnikih, ki so zelo ranjeni, sama ljubezen ne odpravi posledic, ki so že nastale, pa škode ranjene duše. Zelo počasi jih morda lahko celijo, ali pa včasih tudi ne glih. Včasih otroci na tvoj način ne reagirajo. Zraven si pa še prizadet, ker se trudiš, haska pa ni. Tudi ta opcija obstaja. Ma kaj pa vem. Lepo je, da hoče vzet otroka k sebi.. Sigurno je pa težko in ne nujno nagrajeno z drugačnim vedenjem otroka.
|