Anonimen
|
Kar nisem mogla verjeti... V četrtek sem imela pregled in ultrazvok pri ginekologinji in zaradi visoke dioptrije sva ugotovili, da obstaja možnost carskega reza. Napisala mi je napotnico za specialista, veljavno en mesec, in rekla, naj grem v ponedeljek kar lepo na Očesno kliniko v Ljubljani, da me pregledajo in povedo, ali lahko rodim po naravni poti ali ne. No, in se danes (v bistvu včeraj) z mojim dragim odpeljeva tja. Sem v 7. mesecu nosečnosti in se mi že prav pošteno pozna vse skupaj, seveda. Stopim do informacijskega pulta oz. pulta za naročanje, saj je jasno, da ne prideš nikamor več nenaročen. Počakam, da pridem na vrsto in gospodični pomolim napotnico. Vidim, da z očmi ošvrkne moje podatke in takoj me je vprašala, v katero občino spada ulica mojega stalnega bivališča. Povem ji, ona pa mi že tišči napotnico nazaj in reče, da naj se zglasim pri okulistu v "pristojnem" zdravstvenem domu. Vrnem ji napotnico in povem, da sem tja že klicala in da so mi kot prvo rekli, da ne sprejemajo novih pacientov, da se kot drugo selijo v novo ambulanto in še starih ne morejo porihtati tako, kot je treba, in da so mi kot tretje oni svetovali (poleg ginekologinje), da naj pridem na Očesno kliniko. Vzame napotnico nazaj, odpre knjigo čakajočih, me nekam vpiše, mi isti datum in uro napiše tudi na napotnico in mi jo spet vrne. Preden se odmaknem od pulta, pogledam na napotnico. 20. december!!! Gospodični spet vrnem napotnico in jo prosim, če lahko pogleda, kaj je ginekologinja napisala kot razlog in da zraven piše NUJNO. Spet jo vzame nazaj, pogleda in reče, da ne more pomagati, ker je vse zasedeno. Počasi mi gre na smeh, pa ji rečem, da sem v 7. mesecu nosečnosti, da imam PDP najkasneje za Božič in da moram najmanj mesec dni prej vedeti, kako in kaj, saj je od tega odvisno, kako bom rodila, saj lahko v nasprotnem primeru oslepim. Povem ji, da bodo v primeru, da bo potreben carski rez, le tega opravili 7-14 dni pred PDP-jem, torej je nemogoče, da na pregled, ki odloča o načinu poroda, pridem PO PORODU!!! Gospodična vzame v roke telefon in nekam pokliče. Pojma nimam, kam. In me tudi ne zanima. Rezultat telefonskega pogovra je, da ali naj pridem 20. decembra, torej zelo verjetno po porodu in lahko da tudi slepa, ali pa naj grem k zasebniku kot samoplačnica. In mi vrne NUJNO NAPOTNICO... Zahvalila sem se ji za STROKOVNO RAZUMEVANJE SITUACIJE, ji zaželela naslednjo nosečnost s čim manj problemi (pa očala je nosila) in se pospravila ven. Tudi moj dragi je ostal brez besed. Potem sem še enkrat telefonirala v "svoj" zdravstveni dom. Ko se je javila medicinska sestra, sem jo kulturno pozdravila in se ji predstavila in ji rekla, da želim nekaj vprašati. Še A sem komaj rekla, ko me je najprej vprašala, če sem iz njihove občine. Odgovor sem imela pripravljen:"Ja, gospa, z okna bloka gledam na vašo novo ordinacijo." To ji je za toliko časa vzelo sapo, da sem ji lahko povedala, za kaj gre. Ona je izustila :"Aha..." in rekla:"Samo moment..." Moment je trajal nekaj minut in potem gospodična ugotovi, da (ne glede na besede, ki jih je izrekla v petek) imajo pa "nekaj prostega" 8.novembra, takoj ob 7:00 zjutraj. Napotnica mi velja pa do 13. novembra... Sprejmem datum, seveda, kaj pa naj. Hočem se že posloviti, ko mi reče:"Pa pridite brez avta." "Kakšnega avta?" sem jo vprašala. "Ja, vašega, ne?" mi odvrne. "Kako to mislite?" je še vedno nisem razumela. "Dobili boste kapljice in po pregledu ne boste smela voziti. Naj vas kdo pripelje oz. potem odpelje." pravi. Njen ton glasu je bil že na meji "nebeške prijaznosti". Pa sem jo še jaz vprašala:"Kaj pa gumb v dvigalu?" Zdaj pa njej ni bilo jasno. "Kakšnen gumb?" "Ja, a gumb v dvigalu lahko pritisnem?" "Seveda lahko!!! Zakaj pa ga ne bi?!" jo je očitno divgnilo v zrak. "ZATO, KER SEM VAM REKLA, DA ŽIVIM NA SOSEDNJIH VRATIH OD VAS! MENDA NE BOM PRIŠLA Z AVTOM!" Potem sem pa treščila slušalko dol... Ljubo naše slovensko zdravstvo... Nimam česa drugega za rečt...
|