bobek05
|
Aja, pa še to:
- jaz ga tudi ne morem pustit jokat, ker se mi srce trga 
- ne vem po kom je Anej tako živahen, ker moja mama in tašča obe zatrjujeta, da midva z možem nisva bila "TAKO" živahna
- pojma nimam kaj je bilo sestram v bolnici, ki so ga imele na intenzivni negi; rekle so mi namreč, da je zelo "nežen in miren" fant 
- mi smo prejšnji teden jedli žemljico; seveda nič posebnega, ampak Anej se je z žemljico v roki po vseh 4 odplazil do hodnika, potem jo razkosal, se na njo usedel, jo malo še po tleh povaljaj in potem nazaj v usta - menda je bila potem boljšega okusa  (eh, takšnih in podobnih epizod je pri nas veliko)
- mi Aneja večinoma previjamo v dvoje (če je le mogoče), ker drugače skorajda več ne gre, če se pa pokaka pa itak ni variante, da bi imela sama pod kontrolo (se mi vmes 100x obrne, pa mi vse pregleda).. Anej mi več ne pusti, da bi mu mazala ritko s kremo. Je pri vas isto???
- Marogica, kako bo naprej zaenkrat še ne morem razmišljat. Meni je včasih zelo hudo, ker se mi zdi, da enostavno nisem sposobna skrbet za svojega sina kot bi morala (v smislu, ker toliko računam na moževo pomoč pri vzgoji otroka). Saj vem, da je moj otrok pač bolj živahen, ampak ko npr. poslušam kako so nekatere mamice po cele dneve same doma in skrbijo za svoje otroke, mi je kar hudo. Enostavno nimam moči biti sama z njim celi dan. Ajde, 1 dan še gre, ampak dan za dnem  In potem sem brez energije, zafrustrirana, ker nisem to, kar mislim, da bi morala biti - non stop v pogonu, v 100% pripravljenosti, biti ves čas (zanj) nasmejana, imet voljo za igranje in se mu popolnoma predati, ampak ko mu že 1000-tič razlagam, da rož ne sme vlačit in ga odnesem stran, ko se plazi za mano in jokca, ker je utrujen, za spati pa mu ni; ko se pol ure mučiva, da bi zaspal, ker še komaj gleda, potem pa se mi še pokaka (ja, itak se čisto predrami) in ga previjem, pa se še pobruha in spet preoblačenje... ..... Sram me je povedat, ampak v takšnih trenutkih bi najraje nekam pobegnila, se zjokala in se smilila sama sebi, ker me zapustijo vse moči in nočem biti jezna nanj, ker vem, da ni on kriv... In takrat rabim kakšno minutko, da se spravim k sebi, ga objamem in mu spet začnem nežno prigovarjat in mu pet, da bi zaspal...
Eh, pupa, vidiš, jaz sem se tudi morala malo "izkašljat"...
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
tak skakal v kinderpetu da ga je vrglo in imamo na bučki dve plavi buški.Jaz imam edino srečo zvečer ko ga dam spat ne stoji in skače ker je tema.Čez dan pa je vse isto,kot bi jaz to napisala.
spijem in si malo odpočijem); potem pa brez pardona spat. Jaz moram pa potem o tleh pomit (se že cel popoldan spravljam, pa mi 
Že sedaj imam včasih občutek da ima več kot dve roki in jaz premalo oči da bi prej videla ko on že zagrabi.Še predno rešim eno stvar da ne gre vse po tleh gospodek že vleče drugo. 
. Biti cel dan "priden&miren" doma tudi ni najboljša opcija, se mi zdi. 
), jaz pa ves čas zapljam za njim, ker ga najoblj zanimajo kabli, TV, rože, steklena vrata ali stoli na katere se mi obeša (1x se je že prevrnil nazaj s stolom vred in se udaril ob tla, ampak ne morem pomagat 
. 
sem se ravnokar začela spraševat, če smo pri nas sploh še normalni 
.. 
