Ponovno je za mano vikend, ki je bil tako lep, kot bi bil narejen po meri človečka, kakršen sem sam. Mogoče se odraslim marsikateri dogodek ne zdi nič posebnega, zato mi boste morali verjeti na besedo, da so isti dogodki v očeh dobrih osemdeset__ centimetrov visokega fantka, ki  se je komaj dobro naučil hoditi, polni pravljičnosti. Tako pač je. Vi, ki se imate za izkušene in primerno razgledane mislite, da morate po pravljična doživetja iti na nenavadne kraje, kakršni so pragozd, tropski otok, severni tečaj ali Domžale. Mi, ki smo majhni, sorazmerno neizkušeni in nasploh dokaj nemočni, pa pravljice doživljamo ves čas.

Začela sem z obsevanji. Kaj naj rečem, nič posebnega. Na prvem pregledu so me poslikali in zarisali, sedaj pa vsak dan grem na OI za nekaj minut. NIč ne boli, nič ne čutiš. Res nič posebnega.

Danes je A. prišla iz šole domov z domačo nalogo, ki ji ni šla najbolje od rok. Vanjo je bilo potrebno vložiti nekaj truda, nekaj minut sedenja pri miru. A. je zelo ustvarjalen tip in kadar ni obvezno in si želi, izpod njenih prstov prihajajo čudoviti izdelki. Prav zato sem odkimala, ko mi je rekla, naj ji pomagam.

V petek sem se po natančno polovici kozarčka vina preveč (vem, ker sem štel) spravil v stanje neznosno sladke nostalgije. Vse je že spalo, ko sem se lotil bogate glasbene zbirke, ki sva jo skozi leta, ko se še nisva poznala (in tudi po tem) nabrala s Karmen. Razpoloženje me je kar samo od sebe vleklo proti nemškim glasbenikom in ni trajalo dolgo, že sem v roki imel ploščo dunajske in tudi avstrijske ikone.  Falco še danes velja za največjo pop zvezdo Avstrije in njegov sveži, nekoliko surovi pristop k tej glasbeni zvrsti še danes zveni nenavadno aktualno.

Danes smo se v upanju, da bomo nad meglo uzrli sonček, odpravili na Ratitovec, 1667 m.

Večkrat slišim koga reči, da ne mara jeseni… ne mara meglenih juter, deževnih dni, mrzlega vremena… da ga spominja na konec.

Včeraj mi je uspelo zakleniti mobi. Pozabila sem pin kodo, ki jo uporabljam že deset_ let. Deset_ let! Pozabila, enostavno pozabila. Zrla sem v telefon, ki me je spraševal po pin kodi, kot da bi ga videla prvič. Po glavi so se mi motale številke bančnega avtomata, šifra brezžične povezave doma in v tujini, ...

Ajronstil je superjunak. Tisti v rdeči opravi z rumeno črko na prsih. Z rokavicami, ki skrivajo njegove močne roke in zareze v podlahteh, kjer ima nameščena super-duper orožja. Ima lepo pristrižene lase, ampak en pramen prekriva čelo po diagonali. Ajronstil. Saj veste? Tisti superjunak ...