Pozdravljeni! Najprej bi se vam rada zahvalila, da ste mi postavili zelo dobro vprašanje, saj je potek druge porodne dobe oziroma faze iztisa zelo pomemben za porod, za otrokov prihod na svet in za materino doživljanje poroda. Ni samoumevno, da bomo to znale, pogosto je to prvič, da se mama sreča z neznanimi občutki v svojem telesu, ki jih ni vajena, ali pa ne ve, kaj drugi hočejo od nje. Včasih je mama na koncu dolgotrajnega poroda tudi preprosto preutrujena, da bi lahko učinkovito potiskala. Občutek, da pri porodu nismo znale pritiskati, kot je bilo treba, in slediti navodilom, je zelo neprijeten in vpliva na našo samopodobo, lahko pa povzroča tudi občutke krivde – češ nisem znala opraviti prve naloge materinstva – roditi otroka. A v tolažbo nam je lahko, da ni vedno težava v nas, saj naše telo odlično deluje tudi pri porodu, kadar ima za to možnost. V knjigi o napredovanju poroda za zdravstvene strokovnjake in doule Labor Progress* (spodaj navajam natančnejše podatke) je opisano, kako si lahko pomagamo, kadar v drugi porodni dobi žena ne čuti oziroma ne prepozna potrebe po pritiskanju. Dolgo zadrževanje sape in napenjanje za iztis otroka ni dobro zaradi več razlogov; med drugim narekovano intenzivno potiskanje v drugi porodni dobi povzroča večje poškodbe presredka in mišic medeničnega dna, neenakomeren dotok kisika do ploda in materino utrujenost. Glede na to, da ste že vajeni sprostiti sfinktre (krožne mišice, ki zapirajo tri glavne izhode v ženskem telesu) in ostale spremljajoče mišice, vam to lahko pomaga pri porodu –če nam je omogočeno slediti spontanim vzgibom telesa, je možno izdihati otroka oziroma ga iztisniti z minimalnim naprezanjem, seveda v položaju, ki nam ustreza in v tempu, ki ga narekuje telo. Spodbujam vas, da pri naslednjem porodu počakate na spontano nujo po potiskanju, ko in kolikor jo boste začutili. Študije so pokazale, da ženske, ki jim nihče ne narekuje navodil, več dihajo in manj potiskajo med popadki druge porodne dobe, kot tiste, ki so jim dana navodila, da dlje časa zadržijo sapo in se maksimalno potrudijo za iztis. Prav tako tiste ženske, ki jim nihče ne narekuje, kako naj rojevajo, pogosteje spreminjajo položaje. Pri spontanem potiskanju v različnih položajih ni neželenih stranskih učinkov dolgega zadrževanja sape in ležanja na hrbtu. Naj poudarim, da menjavanje položajev v drugi porodni dobi možno in koristno tudi, če se dejanski iztis otroka (ko na svet pokuka glavica in nato celo telo otročka) zgodi v klasičnem polsedečem položaju. Včasih druga porodna doba traja dlje časa in je dobro, da mami pomagamo pri njenih naporih. Če vam babica ne bo omejevala gibanja oziroma izbire položajev, lahko v dobi potiskanja izberete ležanje na boku, polsedeč položaj, stojo, čepeč podprt položaj, položaj na vseh štirih, klečanje, čepenje. Med popadki lahko dihate, se oglašate z nizkimi glasovi ali celo »rjovete«. Večina žensk izkusi nehoteno nujo po potiskanju, ki se nekajkrat med popadkom pojavi in izgine. Ko druga porodna doba napreduje in se plod spušča vedno nižje, postano potiski vedno bolj siloviti in pogostejši. Želim vam, da bi pri porodu, ki je pred vami, izkusili moč svojega telesa, ko potisne otroka na svet! Vse dobro!