Pozdravljeni! Hvala za vprašanje, storila ste pomemben korak naproti rešitvi. Kot oseba, ki prihajate od zunaj, ste lahko začutili strah in napeto vzdušje v odnosih in to je lahko nadvse uporabno sporočilo glede odgovornosti in ukrepov, ki so potrebni za doseganje varnosti na delovnem mestu. Iz opisa je jasno razviden nerazmejen sistem odnosov, ki je do oseb nespoštljiv in ogrožajoč (izživljanje, ustrahovanje, ukazovanje…). Vedenje nadrejene je ne samo človeško, temveč tudi pravno oz. formalno nedopustno in kaznivo. Koliko se tega zaveda, vidite in čutite sami, za zaposlenega to niti ni pomembno, pomembno je, da boste za vzpostavitev meja in prevzemanje odgovornosti morali poskrbeti vi (ali kdorkoli od zaposlenih), gre za vaše dostojanstvo in samospoštovanje. Zakaj bi vi prevzemali sram in ponižanje namesto odgovornih? Jasno je, da vas je strah. Ta tesnoba tudi preprečuje iniciative in vodi vzdušje v primerih, ki jih naštevate. Vaša nadrejena projicira težka in negativna čustva v okolico (vas), s katerimi pa sama noče opraviti (oz. ne zna). Če ilustriram, je kakor otrok, ki išče meje oz. ukrepe za prepovedano vedenje, tj. nezavedno išče, da se ga ustavi in prizemlji s sankcijami (enako je pri vseh zlorabah). Ne glede na to ali boste pri delodajalcu po preskusni dobi ostali ali ne, ste za lastno počutje v odnosih odgovorna vi. Kar opisujete v primerih, je zloraba, ki se mora takoj prenehati ali pa se sproži uradna pritožba na upravo (o teh aktih je na spletnih straneh inštitucij veliko že napisanega, ogledate si lahko tudi naš forum). Medosebno obračunavanje ni varno, ker vodi v konflikte, trpinčenje in izčrpavanje, tako psihično (za zaposlenega) kot finančno (za delodajalca). Če vi ali pa ostale zaposlene niste pripravljeni nadrejene opozoriti na grobe kršitve medosebnega razmerja v službi, sprememb preprosto ne bo. Še več, če bi se vi odločila kot »rešitev« službo pustiti in menjati delodajalca, težave še vedno ne boste rešila, le preložila jo boste; in je tudi verjetnost, da boste v prihodnje zopet naletela na takšne ali drugačne zlorabe na delovnem mestu; to pa zato, ker se v t.i. »rabelj-žrtev« dinamiki zloraba dogaja tam, kjer je prisotna vzajemnost in ranljivost. Z varnim ukrepanjem pa ne boste več ranljivi. Soočanje s stresnimi odnosi ni v tem, da jih zapustimo in se tolažimo, da bo minilo. Ne-varni odnosi se urejajo v njih samih, vendar z varnostjo. Potrebno jo je najprej vzpostaviti, ker je osebno (čustveno, telesno) dostojanstvo nedotakljivo in zakonsko varovano. V kolikor bo potreben ukrep uprave, boste varnost učinkov hitro občutili. Najpomembneje je, da se s strahom kot odrasla oseba soočite na varen in odgovoren način sami, saj bo to za vas izjemna izkušnja in investicija v samozaupanje ter varno prihodnost. Če bi se na koncu izšlo, da varnosti še kar ni, lahko službo vedno zamenjate. Zdravja pač ne. Srečno! (www.studio-simbalein.si)