Locitev,nasilje
Oznake: ločitev,nasilje,tepež,družina,verbalno nasilje,fizično nasilje,kreganje,težave,zakon,terapevt
19.2.2012
Spoštovani!
Sem 26-letna zenska, soproga in obenem mlada mamica svoji dveletni zlati punčki. Z možem sva skupaj 6 let, od tega živiva skupaj 4 leta, poročena pa sva oz bova letos maja, točno 3 leta. Mož želi ločitev – čim prej. Razlog naj bi bila moja laž (ki jo priznavam in mi je po eni strani žal, da nisem drugače ukrepala, po drugi strani pa spet krivim za to njega, saj je on odgovoren, da mu nisem mogla zaupati). Gre za to, da sem otrokov denar, ki ga je dobila ob rojstvu itd..porabila, saj sem bila 3 mesece zaposlena vendar brez plače, in sem s tem denarjem hodila v trgovino, bencin \\`\\`tankat\\`\\` in nakupovat oblačila za hčero. Iz izpiskov z banke je to vse razvidno, da denar nisem porabila zase. Po drugi strani pa sem ta \\`\\`zagonjeni denar\\`\\` spet privarčevala na drugi strani, za kar mu nisem povedala dokler ni izvedel za prazen račun. Zanj je, tako pravi on, to nepremostljiva laž in je zaradi tega popolnoma izgubil zaupanje vame in želi ločitev. Gladko,brez čustev,prstan si je dal takoj dol, čeprav ločitve niti sprožil se ni. Meni je hudo, skušam se pobrati saj vem da moram biti v oporo svoji deklici. Trenutno živim pri starših, od tega incidenta je minilo nekaj dni. Da pa me boste lažje razumeli, pa vam na hitro se tole povem; od vsega začetka je moj mož diktiral kako se moram vesti, me držal pod kontrolo, me v družbi nadiral, jaz sem morala pohlevno molčati. V vseh 6 letih je zelo zgodaj začel z verbalnim nasiljem, kasneje, leto preden sem zanosila, tudi fizičnim nasiljem(odrivi,metanje stvari v glavo, suvanje,metanje na posteljo,lasanje,nazadnje pa se pljuvanje v obraz).Sveto sem bila prepričana, da je on pravi zame in ob takem človeku živela. Ko nama je bilo lepo, sva bila v 9 nebesih, ko se nisva razumela pa dobesedno v peklu. Na začetku sva seksala vedno,redno, ko sem zanosila,pa so se začele težave. Tik pred porodom sem ga zasačila z odrgnjenim penisom, na katerega me je on opozoril, češ zadrga ga je zunaj, ko je pil, žulila (ne pa neka k****),to sem želela spregledati, ker sem želela ohraniti \\`\\`družino\\`\\`, potem je pa slo na slabše. Cel čas porodniške, me je psihiral, od mene po dveh tednih po porodu zahteval, da se stanovanje sveti in me maltretiral zaradi tega, zaradi njega sem izgubila mleko, ker sem kar naprej jokala zaradi njega. Ko je mala dopolnila leto dni, sem na njegovem tel. našla pod dostavnice delčke sporočil neki zenski, ki bi ji moral samo prodati avto in je zagotovil, da z njo nima nobenega stika, dokler mi ni počilo in sem ga želela pustit. Spet zatrjevanje da so bili zgolj sms-i. Ker konkretnega žal tudi v sms-ih nisem imela sem spet ostala. Začela sem delati v firmi z 90% moških, naslednji problem. Tu sem delala 14 mesecev, dokler službe nisem pred enim mesecem pustila zaradi njega (pritiskov, da se ne razumeva samo zaradi moje službe), in tu se je začelo ko 3 mesece nisem dobila plače zaradi (ne)rezultatov. Cel čas je bil proti moji službi, ker so vsa avta pisana nanj (s tem se kot hobi ukvarja), je bil čas, ko mi avta za službo ni hotel dati, in nisem mogla delati. Ko sem se na primer vozila v službo, me je znal po tel. psihirat da sem bila cisto na koncu z živci. Za otroka je skrbel kakor se mu je zljubilo, večinoma brezbrižen,nikoli doma (kao službeno), jaz pa sem znala prihajat ob 20:00 domov in direkt letet tamalo kopat in jo spravljat spat, medtem ko je on\\`\\`počival\\`\\`\\` pred tv-jem. Ogromno takih primerov, do tega da nisem vedela cel dan kje je(ni hotel policaja doma), do tega da zadnje dva tedna skoraj ni na tel. odgovarjal, ko sem ga klicala,popolno nezanimanje zame in za otroka, sedaj je od decembra doma, ker je podjetje kjer je delal, slo v stečaj. Tamala mu je ugašala računalnik, samo da bi se igral z njo, on jo je pa znal še nadirat. Vedno mi je dajal občutek in mi tudi znal povedat, da sem jaz oz midve razlog zakaj ne more rast in se razvijat, da ga jaz tiščim k tlom...Zakaj, s cim..ne vem. Imel je popolno svobodo, hodil z družbo na nekaj dnevne izlete po tujini, meni pa mu je bilo težko 100 E za bog ne daj pustit. Želel je da mu vedno dvignem vso plačo in mu jo dam, da ga potem prosim za osnovne stvari za nakupit. In od tu se vračam na začetek, zakaj sem sploh začela trositi tisti denar, ki sem ga v isti meri potem tudi privarčevala nazaj. Pa se to;vedno sem za vse kriva jaz,NIKOLI, ampak res nikoli on. Pravi, da me ima se vedno isto rad, ampak sama ne menim tako. Otroka imava in če bi me ljubil, bi se potrudil že zavoljo nje. Večkrat sva se usedla in pogovorila, a se nikoli ni držal svojih obljub dlje kot en mesec. Aja, pa se to, da me je znal že zakleniti iz stanovanja, ker je bil pijan in užaljen, da je nekdo od njegove širse družine videl kakšen je dejansko človek, ko me je hotel udariti pred njimi, če mu tega ne bi preprečili, bi storil. NIKOLI ga nisem prevarala, nikamor ne hodim v svojem prostem času,razen s hčerkico. Nima razloga za ljubosumje, ki ga je vseeno zganjal. Je pa res da ne izgledam slabo. Zavedam se svoje zunanjosti. Mojo samozavest pa je očitno vedno skušal zbiti na tla, kar je tudi večkrat priznal. Zdaj pa mi povejte, vi ste psiholog. Kaj ga žene k takim ravnanjem? Je pa cisti \\`\\`Balkanec\\`\\`, tako je vzgojen in to sem že spoznala. Hvala da ste si vzeli čas zame, izredno mi je pomembno kar mi boste napisali, da bom lažje vse razumela in se hitreje pobrala.
ODGOVOR:
Edin Duraković, univ. dipl. kulturolog ter zakonski in družinski terapevt | 28.2.2012
Spoštovana, hvala za iskrenost in zaupanje. Roko na srce, sem psihoterapevt in ne psiholog, vendar naj si je katerikoli strokovnjak za medosebne odnose in duševnost, noben vam ne more odgovoriti na vprašanje »čemu nekdo nekaj počne?«, ne da bi posegel v živ odnos s klientom ali pacientom. Sploh pa pišete o partnerju kot »balkancu, tako je vzgojen in to sem že spoznala«. Zakaj to počnete? Ne vem sicer s čim vsem vam partner postreže, kar niti ni pomembno, ampak to je vendarle žaljivo in ponižujoče. Kjer sta ponižujoča dva in si to drug drugemu podajata, imamo peklenski ples v dvoje in izsušene obraze od joka in bolečine. Zatorej, z nasiljem in ponižujočim vedenjem je potrebno pri priči najprej PRENEHATI, da sploh lahko pričneta urejati odnos. Nasilje je zakonsko kaznivo in nedopustno vedenje. Tu se bosta morala kar hitro odločiti, sicer tvegata razkol tako v zvezi kot v zdravju. Če nekoliko razširim, tako enega kot drugega »nekaj žene« v situacijo konfliktov, manipulacij in nasilja, ki ga trpita. Vajine reakcije v partnerstvu, zlasti njihovi ponavljajoči se vzorci, so v marsičem pogojeni z vajinimi izkušnjami v primarnih družinah, kjer sta odraščala. Tam nekje zadaj v teh izkustvih so bolečine in rane v navezanosti, kjer je moglo biti, če predpostavljam, prisotnega veliko prikritega ali odkritega nasilja, v katerem sta se kot otroka znašla kot nemočni žrtvi neodgovornih staršev/skrbnikov. Namreč, ne-varnih odnosov se najprej nekje globoko navadimo (jih ponotranjimo v nezavedno), da ga v odraslem življenju bodisi izvajamo ali pa si ga dopuščamo. Govorita o tem. Kar je iz vajinega otroškega obdobja ostalo krivično, se popraviti ne da in nepredelani odnosi (občutki, manjkajoče besede, sočutje…) težijo k temu, da se ponovijo, to pa zato, ker zapleti vselej nosijo energijo in težijo k temu, da bodo nekoč, nekje, z nekom končno varno razrešeni. Do takrat pa se tudi kot odrasli počutimo, kakor da smo nemočni…pa ni tako. Preteklosti resda ne moremo spreminjati, lahko pa spremenimo naš odnos do nje. In v tem je, med drugim, tudi terapija postala smisel za ljudi v stiski. V partnerstvu se nam na prefinjen in navidezno zakompliciran način drug ob drugem preigravajo čustveni zapleti iz otroštva, ki jih je seveda potrebno najprej zaznati (telesni vidik), priznati in spoznati (razumski vidik) ter prek odgovornosti za lastno situacijo dokončno razdelati (od kod, čemu, kako in kam), šele potem so možne spremembe. Šele, ko spremenimo perspektivo – ko je vsak pri sebi pripravljen na ozaveščanje. Do takrat pa gre za podajanje in sprejemanje vsebin, s katerimi sami nočemo imeti opravka; strokovno rečeno, do takrat gre za nezavedno dinamiko projekcij, identifikacij in kompulzivnega ponavljanja. Drug drugega žal ne moremo spreminjati, kljub temu pa to tako neutrudno počnemo. Lahko pa drug drugemu pomagamo do lastnih sprememb - kdaj se bodo te zgodile pri vaju? Le takrat, ko bosta najprej pripravljena delati pri sebi in iz sebe, po domače, ko bosta nehala s prstom kazati na drugega in se doživljati kot žrtev. Pri tem ne gre za krivdo, temveč odgovornost. Iz vašega opisa se čuti trpljenje, povezano z zlorabami, a si ga neodgovorno dopuščata ravno vidva. Sredi partnerskega neurja pa valovi negotov in nedolžen otrok, ki vse to čuti. Posledice bodo vidne kasneje, saj otrok se razvija le toliko in tako, kot se počuti, da mu to starša omogočata. Če otroka za trenutek pustimo; v partnerstvu sta vzpostavila odnos brez varnih meja, v katerem je gospod kar v vlogi »tirana«, vi pa »nemočna služabnica«. Nezavedna dinamika takega odnosa pa iz vaju jemlje najslabše. Vsebina, ki jo opisujete, je najmanj pomembna, kar je bistveno, je način, na katerega sta si uničujočo bližino zgradila. Nezaupanje, strah, sram, jeza, žalost, gnus, krivda, … vse je prisotno. Ko bosta pričela varno govoriti drug drugemu o sebi, pričela kazati ranljivost in sočutje, takrat bosta morda prišla do ugotovitve, da sta si veliko bolj blizu, kot kaže trenutna slika. Za varen odnos, pa je potrebna še varna komunikacija. Na tem je potrebno začeti. Če se ustavi in želita odnos ohraniti in razviti, si poiščita strokovno pomoč. Več o meni najdete tukaj: www.studio-simbalein.si
Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in
osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi
vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko
zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena
tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na
določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
