Pozdravljeni! Zelo kompleksno težavo opisujete in upam, da vam z odgovorom ne bom vnesla še več zmede. Že v vašem pripovedovanju razberem, da slutite, da težava med vami in vašo mamo ni v vzgoji vašega sina, ampak je zaplet globlji. Vrtite se v krogu odgovornosti in krivde, iz katere si sama ne morete pomagati. Glede na dejstvo, da opisujete, da terapija z vašo mamo ni možna, čeprav menim, da bi bila koristna, vidim edino možnost, da se sami soočite s situacijo, ki jo opisujete in jo naredite kar se da prijetno za vas in za vašo družino. Naj vam napišem, zakaj menim, da bi bila terapija za vas dobrodošla in boste morda preko tega našli pot kako shajati z vašo mamo. Stisko, ki jo čutite ob materi boste premagali le, če boste imeli možnost, da ste enkrat slišani v svojih pogledih in željah. Potrebujete varen prostor (ki naj bi ga nudila terapija), kjer boste lahko brez očitkov govorili. Potrebujete osebo, ki vam bo dala dovoljenje, da poskrbite za sebe in za svojega sina. Čeprav verjamem, da ne želite skrbeti za svojo mater, to nehote delate. To delamo vsi otroci, saj drugače ne znamo. Z odraslostjo pa se moramo naučiti, kako s tem shajati, da ne škodi naši nastajajoči družini. Če govorim še malo terapevtsko-krivda, katere se bojite je le obrambni mehanizem, ki vam omogoča, da ne izgubite odnosa z vašo mamo. Kakršenkoli še je, je edini, ki ga imate in nehote ga ohranjate. Ne bojte se poskrbeti zase, pri tem pa poskušajte ohranjati spoštovanje, katerega se morate še naučiti. Le tako boste lahko šli naprej in vsako novo nestrinjanje med vami in vašo materjo ne bo tako ogrožajoče. Pri tem pa se morate zavedati, da bo vaša mati slišala le toliko vaše stiske, kot jo zmore in kakor hitro bo za njo preveč, se boste zapletli v stare vzorce obtoževanja in poniževanja. Poligon vašega nestrinjanja je sedaj postala vzgoja vašega sina in tu ste začutili, da morate postaviti mejo. To kaže na vašo materinsko senzitivnost, saj hočete vašega sina zaščititi. Vendar ne bijete prave bitke. Sladkarije so le še en simptom, niso pa izvor vaše stiske. Pomagalo vam bo, če boste »sladkarije« videli kot nov mehanizem, ki ohranja razdiralen odnos z vašo materjo. In lahko še naprej ostane v službi vašega odnosa z materjo in s tem vašega sina ne boste zaščitili, ali pa jim (»sladkarijam«) vzamete to moč, da trenutno poganjajo vaš odnos. »Sladkarije« sedaj predstavljajo vse kar vam povzroča stisko v vašem odnosu z materjo. Predstavlja nespoštovanje, poniževanje, neupoštevanje, odvisnost ipd.. Upam, da s tem ne razumete, da se morate strinjati s tem, da vaš sin je sladkarije. Kot stalno opozarjam, odnos z vašo mamo se mora spremeniti. Morate se zavedati, da se sprejetju z njene strani ne morate nikoli odpovedati in da boste to vedno iskali v vajinem odnosu in glede na opisano pri tem doživljali tudi veliko bolečih občutkov. Vendar ne dovolite, da vaš sin postane poligon, kjer se bo ta igra odigravala. Če ste bili tudi sami v vaši družini nekakšna »blažilna blazina« med vašimi starši, boste razumeli, zakaj morate pred tem vašega sina obvarovati. Naj zaključim z isto mislijo, kot sem začela. Stiske, ki jo opisujete, se ne da rešiti z nasveti. Potrebna bo nova izkušnja, ki bo v vas oblikovala občutek, da ste vredni, dobri, spoštovani… Upam, da moje razmišljanje ni vneslo še več krivde! Zapomnite si, odgovorni ste za vaš odnos do sina, vaša mati pa za odnos do vas!