Iz opisa je sicer moč čutiti nemoč in obup, vendar za konkreten odgovor bi potreboval nekoliko več podrobnosti. Gotovo so utemeljeni razlogi za to, da vam partner ni naklonjen ne čustveno ne telesno, ampak za to niste vi kriva. Potreben bo pogovor o tem in prevzemanje odgovornosti, v ozadju je lahko marsikaj (od afere do medicinskih razlogov), vendar kar skrbi je prikrivanje oz. občutek skrivnosti, ki še posebej boli zaradi krivičnosti do vas. S tem se v odnosu zlahka počutite drugorazredna ženska, ponižana, nevredna resnice. Partnerjeva odgovornost je, da vam pri priči pojasni svoje razloge in dejanja, sicer bi to pomenilo, da z vami odnosa preprosto ne želi več nadaljevati. Kakorkoli, iz negotovosti bosta prišla le s pogovorom in z odločitvami. Če partner ne bo, boste vi morala potegniti mejo in se odločiti, da ne bi vse skupaj postalo nevzdržno, kajti partnerski stres sčasoma izžre tudi starševsko toplino in stik z otrokom, zato vam toplo priporočam, da se resno pogovorita; če ne bi šlo, boste pač vi morala poskrbeti zase in otroka. Priporočam obisk bližnjega zakonskega in družinskega terapevta, ki vam bo pomagal ovrednotiti situacijo, v kateri ste se znašla, poiskati in ozavestiti globinske vzorce vajine soustvarjene stiske. V tem procesu boste tudi mirneje sprejemala pomembne odločitve za prihodnost.