Večina novorojenčkov z Downovim sindromom ima tipične zunanje znake, ki se pojavljajo pri približno 80 % otrok s tem sindromom. Med najpogostejšimi znaki lahko opazimo: hipotonijo – slabši mišični tonus; hiperfleksibilnost – prekomerna gibljivost sklepov; bolj azijski izgled oči; gubo na zgornji veki v notranjem kotičku očesa (epikantus); manjša in nižje raščena ušesa (včasih manj prožna in nenavadnih oblik); manjša usta, tanke ustnice (jezik deluje prevelik v primerjavi z usti); roke in noge so kratke v primerjavi s telesom; tipično črta po celi dlani; krajši prsti, palec je manj gibljiv (brez srednjega sklepa); širši podplati s kratkimi prsti - večji razmak med palcem in drugimi prsti kot običajno; bolj sploščen obraz in majhen nos; šibki refleksi; šibek jok. Pomembno je, da dojenčka z Downovim sindromom vključimo v družino na enak način, kot vse ostale otroke. Do otroka z motnjo ne smemo občutiti usmiljenja, ker bomo na tak način naredili največ škode njemu samemu. Svetujem vam tudi čim zgodnejšo navezo s timom v razvojni ambulanti (fizioterapevt, specialni pedagog, delovni terapevt, pedopsihiater, …), saj gre pri teh otrocih za podobno pravilo kot pri ostalih: Otroci so kot gobe. Vpijejo vse, kar jim ponudimo.Vsekakor pa ne pozabite na podporo hčerki in partnerju, saj se soočata s popolnoma novo življenjsko preizkušnjo.Če vam bo čas dopuščal, pa v branje priporočam Juulov priročnik: Družine s kronično bolnimi otroki.